SLOVENŠČINA    |    ENGLISH

Skrivnosti UVA zaščite

Zaščita pred UVA žarki v zadnjih letih vedno bolj pridobiva na pomembnosti. Odkar pomnim, smo v lepotnih krogih govorile o pomembnosti zaščite pred soncem, ampak šele v zadnjih letih se dejansko poudarja pomembnost zanesljive zaščite tudi pred UVA žarki. V preteklosti smo se izgleda zanašali na »kar ne veš, ne boli«, saj smo »obrajtali« samo opekline, ki so hitro vidne posledice UVB sevanja. UVA smo gladko spregledali, saj ni kazalo, da delajo kako vidno škodo. Čas, raziskave in razvoj, pa so pokazali nevidno in hinavsko moč UVA žarkov.

UVA žarki namreč prodirajo globlje v kožo in tam postopno in sistematsko povzročajo škodo. So bolj problematični kot UVB saj so tekom dneva stalno prisotni in prehajajo tudi skozi steklo. UVA poškodbe se tako »nevidno« akumulirajo skozi leta in povzročajo na dolgi rok resne poškodbe kože. Prehitro staranje kože, izguba tonusa, zgubanost, hiperpigmentacije, ipd. predstavljajo zgolj en (manj nevaren) del UVA poškodb.

UVA sevanje sem že omenila v prispevku: Zaščita pred soncem: Višina SPF, vrste filtrov in ali je škodljiva?. Tokrat pa se bom bolj posvetila zaščiti pred njim, saj je na tem področju za običajnega uporabnika še veliko zmede in neznank. V tem prispevku bom poskušala vsaj nekoliko osvetliti to problematiko in olajšati izbiro ustrezne zaščitne kreme.

Najprej osnove, za lajše razumevanje kopice akronimov, ki jim sledijo.

Vedno se prepričamo, da imajo naše zaščitne kreme tako UVB kot UVA zaščito

Zaščita pred U V A & U V B

Na zgornji povezavi sem že zapisala osnove, ampak na kratko ponovimo. UVB(Burn) so v grobem krivi za opekline, UVA(Age) pa za prezgodnje staranje kože oz. propad tkiv. Res v grobem, saj se škodljive posledice UV sevanja obeh vrst žarkov zelo prepletajo in jih tako ločujemo zgolj zato, ker po teh bolj izstopata. Npr. krajši UVA žarki prav tako povzročajo opekline in UVB žarki prav tako spodbujajo nastanek prostih radikalov, ki povzročajo fotostaranje. Več o tem sva govorili s Tajko v najinem  IG TV. Pomembna je ustrezna in dovolj visoka zaščita pred obema vrstama žarkov, zato se tu v prvi vrsti postavlja vprašanje, kako se lahko prepričamo, da imamo dobro zaščito pred obema barabama? Da bi lažje razumeli UVA zaščito, moramo začeti pri UVB:

Zaščita pred U V B barabami

UVB zaščita = SPF

Kar se tiče merjenja zaščite pred UVB žarki je zgodba razmeroma enostavna, saj je že leta globalizirana in standardizirana z oznako SPF (Sun Protection Factor). Vrednost SPF nam pove, za koliko časa lahko »raztegnemo« našo naravno zaščito z uporabo zaščitne kreme. Naša koža ima določen nivo naravne zaščite, ki kožo ščiti pred opeklinami in ta traja približno 10 minut – to je povprečen čas, v katerem se pri izpostavljenosti UVB žarkom na koži začenja pojavljati opeklina. V primeru SPF 50 je odgovor 50-krat dlje od naše naravne zaščite – 50 X 10 minut, kar bi znašalo 500 minut oz. dobrih 8 ur. To lahko zveni veliko, a dejstvo je, da nimamo na sebi neprebojnega ščita. Saj gre vendar za kreme! Kreme od-brišemo, od-potimo, razpadejo, se vpijejo in nenazadnje večina ljudi že v štartu ne nanese ustrezne količine. Skratka, teh 8 ur je realno 2-4ure, ČE nanesemo ustrezno količino. Zato izbiramo čim višji SPF, saj je preprosto preveč dejavnikov, ki negativno vplivajo na zanesljivost naše zaščite.

Izbiramo čim višji SPF (vsaj 30), saj krema ni neprebojen ščit

Pomembno: noben SPF ne zaščiti pred 100% žarkov

Pomemben podatek je še, da nas noben SPF ne zaščiti 100% pred prodiranjem UV žarkov do naše kože. A višji kot je faktor, višji bo tudi ta odstotek. Tudi zaradi tega stremimo k čim višjemu SPF, da imamo kolikor le gre »neprebojno« zaščito. Nekateri rečejo, da je razlika med 90% prestrezanjem UVB žarkov (SPF 10) in 98% prestrezanjem UVB žarkov (SPF 50)  zanemarljiva, ampak naša koža in marsikateri znanstvenik se s tem ne bi strinjal.

Visoka UVB zaščita ni vedno potrebna?

Tudi trditve, da je visoka zaščita pred UVB sevanjem v času ko je indeks UVB sevanja nizek (zima, oblačno vreme, zgodnje jutranje ure, ipd.) so iz mojega stališča neosnovane. Gre seveda za moje mnenje, ki sem si ga ustvarila skozi prebiranje različnih neodvisnih strokovnih gradiv pa tudi skozi klepete s strokovnjaki in kolegicami. Tajka (Cosmedoc) ima na Instagramu odličen prispevek na to temo: Visoka UVB zaščita. Zato zaenkrat še vedno zagovarjam, da potrebujemo tudi pozimi SPF vsaj 30, saj tudi nižji UVB indeks ni nedolžen in UVB žarki nikakor ne povzročajo samo opeklin. Kot sem že omenila, se negativni učinki obeh vrst UV žarkov prepletajo in jih lahko le v grobem ločujemo na »burning« in »aging«. Kožo imam samo eno in vsekakor ne bom testni zajec za nove ideologije, dokler niso konkretno podkrepljene s študijami.

Nobena krema ne ščiti pred 100% UV sevanja in tudi nizek SPF ima skoraj 100% zaščito

Zaščita pred UVA barabami

UVA zaščita = PPD (med drugim)

No, zdaj smo pa končno prilezli do srža te objave. Tu se začne prava veselica! Za razliko od UVB, ki ima svojega enega, edinega in razmeroma zanesljivega »meritelja« v obliki SPF, zaščita pred UVA nima standardiziranega in globaliziranega načina merjenja in označevanja. V različnih državah oz. različni proizvajalci se poslužujejo različnih metod in posledično oznak. Sedaj bom izpostavila le PPD (Persistent Pigment Darkening) metodo, ki  je zaenkrat ponuja najbolj oprijemljiv in razumljiv podatek o UVA zaščiti, saj je soroden SPF-ju.

PPD nam tako kot SPF pove, za koliko krat lahko »raztegnemo« čas razmeroma varne izpostavljenosti UV sevanju. PPD izmerijo na osnovi »porjavelosti« oz. obstojne pigmentacije na koži prostovoljcev (test se izvaja in vivo). Nevidne (in bolj nevarne) UVA poškodbe, ki sistematično in kumulativno poškodujejo naše celice, sicer ne merijo, saj bi bilo to zelo zahtevno in verjetno nesmiselno. Dejstvo je, da so te »nevidne« poškodbe zelo individualne. Kako se bo moja koža odzvala na UVA sevanje in kako se bo vaša, sta lahko dve povsem različni zgodbi, ki izhajata iz različnih genetskih predispozicij in življenjskih navad.

PPD ni standardizirana oznaka na embalaži, običajno so zgolj napisi UVA, UVB, Broad Spectrum

Kako vem kakšen je PPD?

Preprosto operiramo s tem kar imamo na voljo in se držimo načela »better safe than sorry«. Najenostavneje je, da poiščemo kremo s čim višjim PPD oz. takim, da je čim bližje našemu SPF (jaz sem si zadala ciljno vrednost 30 PPD). Ker označevanje ni standardizirano, podatki o višini PPD pogosto niso navedeni oz. označeni na embalažah. Zadnje čase Skinbejbe kar direktno sprašujemo proizvajalce kakšen je, če ni javno objavljeno. Na embalažah je zelo velikokrat označen le SPF in denimo UVA v krogcu, ki proizvajalca zavezuje zgolj glede tega, da mora UVA (PPD) zaščita dosegati najmanj 1/3 UVB (SPF) zaščite. Torej, če kupimo kremo, ki vsebuje SPF30 in ima zraven oznake UVB narisan tudi UVA v krogcu, je UVA zaščita lahko le 10 PPD, kar pomeni, da bomo pred opeklinami v povprečju zaščiteni 300 minut pred UVA sevanjem pa zgolj 100 minut. Če UVA v ni v krogcu, je pa sploh tveganje, da je tam bolj za okras, brez prave uporabne vrednosti (za naše kriterije dovolj relevantne zaščite).  

Dejstvo je, da če želimo na koncu biti res zaščiteni, moramo narediti domačo nalogo in pridobiti čim več informacij. V veliko primerih je potrebno vprašati proizvajalca, saj se le redki javno pohvalijo z višino PPD. Nekateri se ne, ker se nimajo s čim, nekateri pa prav presenetijo z lepim, visokim PPD, kljub minimalističnim oznakam. Sicer predvidevam, da bodo sčasoma te podatke vse bolj izpostavljali, saj obveščen in zaskrbljen potrošnik vedno spodbuja take premike.

S puncami smo že pripravile seznam zaščitnih krem, za katere so PPD (ali UVA-PF) podatki razpoložljivi. Seznam je tukaj: SEZNAM ZAŠČITNIH KREM Z ZNANO UVA ZAŠČITO

Predlagam tudi branje prispevka, ki ga je pripravila Gabi: UVA zaščita za telebane

Rilastilove kreme imajo UVA v krogcu, kar zagotavlja, da znaša UVA zaščita vsaj  1/3 SPF. Ima pa npr. mineral fluid PPD 45,6

PA in pluski

Za konec pa še dobra novica, ki vam lahko prihrani nekaj detektivskega dela. Če se odločamo za kreme s PA oznakami (Protection Grade of UVA) nam ni treba biti (toliko) Sherlock, saj te izhajajo iz PPD. Večina azijskih krem je lepo opremljenih s tovrstnimi oznakami, saj Azijci jemljejo zaščito pred UV sevanjem bolj resno. V pomoč vam je lahko spodnja razpredelnica PA oznak z odgovarjajočo višino PPD. Dodatna informacija je še % prestreganja UV sevanja.

PA oznake lahko malo pomagajo pri oceni PPD izdelka. 

Moje mnenje je sicer, da tudi PA sistem označevanja ne pove dovolj, saj tudi najvišja vrednost PA++++ pove zgolj, da je PPD nad 16, kar je za naše kriterije še vedno nizko. Če smo bolj ziheraške sorte, je vsekakor smiselno poiskati točno PPD vrednost izdelka. Dejstvo pa je, da ima večina zaščitnih krem veliko nižji PPD kot SPF, kar še bolj poudarja pomembnost dovolj pogostih reaplikacij, zato, da smo kvalitetno zaščiteni tudi (in predvsem?) pred UVA sevanjem.

Tako, zdaj pa grem pa preveriti za vse svoje kreme kak imajo PPD! Ne, nisem še vseh! Šele zadnjih nekaj tednov je ta tema bolj aktualna. We live to learn! Kmalu pa nadaljujem s še eno zaščitno tematiko. Zapisala bom nekaj najbolj pogostih trditev na SPF kremah, ki lahko zmedejo potrošnika. Stay Tuned!

Če imaš kakšno vprašanje, pomislek, idejo, dodatek pa prosim zapiši v komentar!

Dodaj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen

Zapri meni