Tokrat nekaj več oznakah in trditvah na embalažah zaščitnih krem, ki lahko zmedejo kupce. Področje zaščitnih krem je namreč lahko zelo »zmedljivo« za povprečnega uporabnika. V tem prispevku bom tako izpostavila nekaj trditev, oznak in prikazov proizvajalcev oz. prodajalcev, ki povzročajo največ težav in zmede pri razumevanju, kaj dejansko kupujemo. Začnem kar z meni zelo ljubo “cvetko” – organsko zaščitno kremo…
Vsaka krema s svojimi zapisi, trditvami in marketingom prinaša kar nekaj zmede
Aleluja! Organski zaščitni filtri!
Zvenijo zelo naravno ane? Že lani sem naletela na primer, ko se je neka zaščitna krema ponašala s tem, da je organska, ker vsebuje organske filtre. Povprečen potrošnik, ki mu je srednješolska kemija ostala v slabem spominu (meni, meni!), bi iz tega sklepal, da je krema pretežno naravna oz. morda celo ekološka, kajne? To sklepanje bi bilo povsem napačno, saj so organski filtri dejansko kemični filtri (mineralni ali fizikalni filtri pa so anorganski).
Saj ne, da je s kemičnimi filtri kaj generično narobe. Določeni v pravih formulacijah so čisto prijetni za uporabo in niso dražeči ali škodljivi. Tudi vse naravno ni vedno nujno najboljša ali najvarnejša izbira, ampak to v tem primeru ni bistveno. Iz mojega stališča je namreč sporno, če želi potrošnik zase ali celo za svojega otroka zaradi določenih prepričanj naravno in ekološko kremo ter je skozi tovrsten marketing zaveden v nakup nečesa, kar to ni. Prodajalec, ki se kiti z organskimi filtri pa po mojem mnenju želi prelisičiti kupca ali pa celo ne razume razlike. Tudi če je izdelek na koncu čisto dober, težko pogoltnem tako zvito oglaševanje. Beseda organsko se namreč lepše prodaja kot kemično, a v resnici tak izdelek po ničemer ne izstopa od kakega drugega, ki je na voljo na vsakem koraku in vsebuje običajne kemične filtre. Nobena zanesljiva blagovna znamka ne oglašuje na tak način svojih krem s kemičnimi filtri, saj vedo, da lahko tako (sicer tehnično povsem pravilno) poimenovanje zmede končnega kupca.
Skratka, če želite kremo z mineralnimi filtri, ali morda kremo, ki je bolj naravna in celo ekološka, potem krema, ki se ponaša z organskimi filtri ne bo prava izbira za vas.
Lejte, nič ni bela!
Denimo, da iščete kremo z mineralnimi filtri, saj so ti manj dražeči in v grobem bolj varni kot kemični. Imajo pa eno pomembno pomankljivost, saj niso kozmetično elegantni. Spremlja jih značilna belina pa tudi težja tekstura, ki razen gejšam nikomur ne pristaja. Višji faktorji zahtevajo višje koncentracije mineralnih filtrov in skladno s tem, je belina na koži lahko vse bolj izrazita in zoprna.
Proizvajalci se na različne načine poskušajo znajti, kako bi s formulacijo omilili belino in »polahkotnili« teksturo, a roko na srce, le redkim res dobro uspeva. Poskušajo se znajti z nano-delci, s silikoni in pigmenti, da so kreme potrošnikom bolj privlačne in prijetnejše za uporabo. No, nekateri pa to pomanjkljivost poskušajo »zakamuflirati« tudi tako, da uporabnikom posnamejo filmček, kjer namažejo za grahek kreme na celo roko in zraven veselo vzklikajo: poglejte, nič ni bela!
Mene v takih primerih vedno zagrabi žlehtnoba in kjer je le mogoče pod take slikovite prikaze pokomentiram. Prosim jih, naj namažejo ustrezno količino, ki je potrebna, da je na koži dejansko dosežen zaščitni faktor, ki je navaden na embalaži. Seveda če namažeš količino za mravljo, ne bo koža nič bela! Ampak če želimo, da zaščitna krema dejansko ščiti in s tem služi svojemu namenu, moramo nanesti ustrezno količino za človeka! Ne mravljo! Le ta je 2mg na cm2 kože in nič manj, za obraz pa se držimo načela ¼ čajne žličke.
Skratka taki prikazi so zavajajoči in škodljivi! Problem takega nanosa ni le estetski, ampak posreduje potrošniku povsem napačno informacijo, da je taka količina zadostna. Ni! Premajhna količina ima lahko nevarne posledice za zdravje (in lepoto)!
Za konec se še obregnem ob obarvane kreme za obraz, ki vsebujejo SPF. Res je veliko promoviranja tovrstnih krem na neustrezen način. Punce namažejo za grahek in poudarjajo njene hude zaščitne lastnosti…Problem ostaja enak kot pri vzklikanju, da ni beline. Količina nanosa pri večini tovrstnih krem, ki še zagotavlja sprejemljiv končni videz ni zadostna za zanesljivo zaščito!
Dejstvo je, da kreme z visoko zaščito in mineralnimi filtri puščajo belo sled ob nanosu v ustrezni količini.
Dovolj je to in ono...
…in še vse kar se ne pove. V tem poglavju se bom obregnila ob več trditev ali informacij, ki se nanašajo na ustreznost, širino in višino UV zaščite, ki jo izdelki nudijo. Osnova vsega je, da menim, da sta v zaščitnih izdelkih pomembni tako visoka UVB kot UVA zaščita. Nekaj o tem sem že spisala v tem prispevku: Zaščita pred soncem: Zakaj, kdaj in koliko. V nadaljevanju pa nekaj vprašanj, ki si jih moramo zastaviti pri nakupu zaščitne kreme:
- Ali krema nudi UVA zaščito? Sicer moram reči, da že zelo dolgo nisem zasledila izdelka, ki bi imel samo UVB zaščito. Veliko vrst popularnih filtrov namreč ščiti pred obema vrstama škodljvih žarkov, prav tako je vse večja informiranost o nevarnosti UVA žarkov že »prisilila« proizvajalce v bolj zanesljive formulacije. Vseeno lahko naletite na kremo, ki sploh ne nudi relevantne UVA zaščite. Proizvajalci sicer morajo vse ustrezno označiti, ampak kot potrošnik lahko vidite samo oznako z UVB zaščitnim faktorjem (SPF) in se ne ubadate več z ostalimi napisi. Če želite biti ustrezno zaščiteni, preverite ali je na izdelku izrecno zapisano, da vsebuje tudi UVA zaščito. Na žalost pa je pri tem še vedno vprašanje, kolikšna je ta zaščita…
- Ali krema nudi zadostno UVA zaščito? To je pa pandorina skrinjica. Dejstvo je, da je pri večini zaščitnih krem točna višina UVA zaščite skrivnost. Dejansko nam oznaka UVA + UVB pove bore malo pa tudi »Broad Spectrum« ni noben zadetek na loteriji, saj nam ne ponudi nobenega podatka, koliko časa smo zaščiteni pred UVA sevanjem. Pove nam zgolj to, da vsebuje širokospektralne zaščitne filtre, za katere je UVB zaščita natančno izmerjena, za UVA pa je lahko tudi bolj borna, čeprav ščiti tudi pred temi žarki. Veliko (a še zdaleč ne vse) sem napisala v prispevku: Skrivnosti UVA zaščite. Med iskanjem prave zaščitne kreme za naše potrebe poskusimo najti tako, ki ima vsaj UVA v krogcu, saj to pomeni, da je UVA zaščita minimalno 1/3 UVB (SPF) zaščite. Vsaj 1/3 je pač bolje kot manj. Tudi zato je smiselno, da posegamo po čim višjem SPF (50+), saj bo tako tudi UVA zaščita višja. Orientiramo se sicer lahko tudi po azijskih PA+ oznakah, pri tem pa ciljamo na najvišjo PA++++ (tudi o tem sem več zapisala v zgornjem prispevku). Najbolj zadovoljiv in transparenten podatek je pa PPD / UVA-PF podatek, pri čemer ciljamo na čim višjega. Več o UVA zaščiti pa še prihaja!
- UVA zaščita navedena v odstotkih: zadnje čase so še mene zmedla vprašanja o kremah, ki nudijo 90% zaščito, saj je to nek nov (iznajdljiv?) način prikazovanja njihove zanesljivosti. Sicer so take navedbe v nasprotju z evropskimi priporočili, ampak kaj čmo, če odstotki hitro zvenijo bolj veličastno! 90% lahko običajni potrošnik namreč prevede v kar veliko oz. zanesljivo, dejstvo pa je, da se v razpon od 90% do 100% prestreganja UV sevanja, uvršča tako nizka kot zelo visoka zaščita. Skratka, teh “zadnjih” 10% je bistvenih za določitev, ali ima krema dovolj visoko zaščito. Podatek 90% ali več kot 90% nam zato ne pove kaj veliko. Na primer, če 90% pretvorimo v absolutne številke vidimo, da 90% prestreganje UVA sevanja prinaša PPD okoli 10, kar ni prav visoko ali kaj posebno izstopajoče (PPD lahko primerjamo s SPF – kjer, kakor sem zgoraj napisala, stremimo k 50, tudi zaradi višjega % prestreganja UV sevanja).
- Pozimi ne potrebujemo visokega UVB: ali v vseh okoliščinah, ko je UVB indeks nizek. To sem tudi že omenjala v UVA prispevku, da mi ne pije vode. Osebno zagovarjam uporabo vsaj SPF30 tudi v okoliščinah, ko je »manj sonca«, saj večinoma nanesemo premajhno količino kreme, jo odbrišemo, odpotimo, ne reapliciramo na 2 uri ipd. Tu se mi pa še pojavi vprašanje, kako kvalitetna je lahko UVA zaščita pri nizki UVB zaščiti? Zaradi lastnosti popularnih filtrov v stroki običajno UVA (PPD) zaščita proporcionalno narašča z UVB (SPF) zaščito in tudi če formulacija dodatno vsebuje specifične UVA filtre, še nisem videla zadovoljivo visokega PPD pri nizkem SPF. UVA žarki pa so problematični v vseh obdobjih in nenazadnje, tudi ko je UVB indeks nizek, ni tako zelo nizek, da bi bil kar zanemarljiv. Skratka, dokler ni konkretnih študij na temo, ki bodo ovrgle vse dosedanje izsledke, sem jaz na minimum SPF30! Better safe than sorry.
Najdemo tako kremo, ki ima vsaj UVA v krogcu, kar zagotavlja, da je višina UVA zaščite vsaj 1/3 UVB (SPF)
100% naravna zaščita
Če iščete zanesljvo SPF kremo najbrž ne boste brskali med rastlinskimi olji, a se bom vseeno obregnila ob trditve, da določena rastlinska olja nudijo dober ali celo zadosten! povsem naraven zaščitni faktor. Morda lahko koga izmed vas, ki ste zelo naklonjeni naravnim rešitvam, to zavede. Google namreč vrže ven cel kup slavospevov o korenčkovem in malinovem olju, ki jih občasno spremljajo tudi zelo nevarna zagotovila (denimo, da ima korenčkovo olje SPF 38-40, ki je napačno in zelo pristransko povzet podatek iz ene raziskave). Dejstvo pa je, da tudi če ponujajo nekaj naravne zaščite, vsekakor niso ustrezna, zadostna in zanesljiva zaščita pred UV sevanjem. Nobeno olje nima uradno izmerjenega in potrjenega SPF faktorja in noben proizvajalec olja ne sme tega navesti na embalaži izdelka. Z dobrim razlogom. V prvi vrsti je zaščita mnogo prenizka, v drugi ni širokospektralna, pomanjkanje študij in dokazov za te trditve pa je tudi prava zevajoča luknja med slavospevi. Skratka, ne polagajte zdrave prihodnosti svoje kože v rastlinska olja in imejte tudi v mislih, da veliko olj ni primernih za na sonce, saj so lahko tudi fototoksična!
Takole. Če se spomnite še kakšne stvari, ki vas zmede pri iskanju zaščitnih krem, mi prosim napišite. Jaz se bom v nadaljevanju še malce bolj posvetila UVA zaščiti in standardom, saj je vse skupaj res en velik misterij. S puncami pripravljamo tudi spisek krem s PPDji, ki ga bom vključila v tematike. Stay tuned!
