SLOVENŠČINA    |    ENGLISH

Zaščita pred soncem: višina SPF, vrste filtrov in ali je škodljiva?

No, pa zaključimo sago o zaščiti pred soncem za nekaj besedami o tem kaj sploh pomeni oznaka SPF, razlikah med filtri in z odgovorom na pomembno vprašanje – ali je zaščita pred soncem škodljiva? V predhodni objavi pa lahko preberete še zakaj in kdaj uporabiti zaščito pred soncem ter v kakšni količini: klik

Kateri SPF faktor?

SPF pomeni Sun Protection Factor, torej – zaščitni faktor. Kaj pa v praksi pomeni, da ima izdelek npr. SPF 30?

Naša koža ima določen nivo naravne zaščite, ki kožo ščiti pred opeklinami (v povprečju) 10 minut – to je povprečen čas, v katerem se pri izpostavljenosti UVB žarkom na koži začenja pojavljati opeklina. SPF nam pove, za koliko časa lahko »raztegnemo« našo naravno zaščito z uporabo SPF izdelka. V primeru SPF 30 je odgovor 30-krat dlje od naše naravne zaščite – 30X10 minut, kar bi znašalo 300 minut. Torej bi lahko rekli, da smo 5 ur varni pred opeklinami, seveda pod pogojem, da smo uporabili ustrezno količino izdelka s SPF, vendar je to precej optimistično, saj so zaradi znojenja, brisanja, absorbcije in razpada filtrov potrebni ponovni nanosi na 2 do 4 ure.

A tudi če nanesete pravo količino in redno ponavljate nanose, na koncu nobena zaščita ni 100%, saj nič ne blokira 100% UV žarkov. Da bi bili čim bolj varni in da bi zmanjšali pomanjkljivosti (manjša količina, znojenje, razpad filtrov ipd.) je zelo priporočljivo, da izberete najvišji SPF (50), – če je le mogoče, če ne, pa najmanj 30! V tem primeru je več več!

Zelo pomembno je še dejstvo, da plastenje različnih izdelkov z zaščito pred soncem ne poveča vašega osnovnega nanešenega SPF. Če imamo zaščitno vlažilno kremo s SPF 30 in BB kremo ali puder s SPF 30 nimamo nanešenega zaščitnega faktorja 60! Zaščita ni nikoli višja od najvišjega SPF, ki je uporabljen in je odvisna samo od uporabljene količine in ponovnih nanosov. In če uporabimo oboje v količini velikosti graha (kakor je nekako običajna – elegantna količina za nanos izdelkov na obraz) je naša zaščita dejansko le okoli 10-15 SPF in je po nekaj urah praktično neobstoječa. Vsekakor pa sta dva sloja zaščitnih izdelkov boljša kot samo en – saj to pomeni več zaščitnega izdelka, kar izboljša zanesljivost zaščite.

Ste opazili, da nisem nič omenila UVA zaščite?

To pa zato, ker SPF kaže predvsem raven zaščite pred UVB žarki, ki povzročajo opekline in ne UVA. Ko je bila metoda SPF razvita, ni bilo veliko govora o UVA in v bistvu še sedaj nimamo globalnega standarda za UVA zaščito, zato moramo biti pozorni in izbirati izdelke, ki ponujajo zaščito širokega spektra in vsebujejo sestavine, ki zagotavljajo UVA zaščito. To je običajno napisano na izdelkih (UVA znakec v krogu, zapis broad spectrum, oznaka UVA / UVB ipd.) Zaščita pred UVA naj bi sicer bila približno taka, kot SPF izdelka. Naj bi. Po zakonodaji je ob oznaki UVA v krogcu zagotovljeno, da je UVA zaščita 1/3 UVB, kar je sicer precej manj. Ker, kot sem že omenila, ni globalnega standarda in je lahko precej nejasno koliko UVA zaščite ponuja določen izdelek, saj veliko krat ni jasno označeno. Določene metode ugotavljanja višine UVA zaščite so sicer razvili in nam lahko pomagajo pri orientaciji, kar je kar dobro pojasnjeno v tem prispevku na Klogu: klik. Več o UVA zaščiti sem pa z nadgrajenim znanjem in novimi informacijami zapisala v tem prispevku: Skrivnosti UVA zaščite.

In ne pozabite, da so UVA tiste taprave barabe, zato poskrbite, da boste izbrali zanesljiv izdelek, ki ima široko zaščito pred obema vrstama žarkov, ne le UVB!

In potem je tudi pomembno vprašanje o vrstah filtrov, ki jih izberete. Poznamo mineralne in kemične – pa vstopimo v to veliko črno luknjo.

Mineralni ali kemični?

Ja, to je kar »glavobolno« vprašanje. Pa začnimo kar s tem, kaj je kaj. Mineralni (ali anorganski) filtri so spojine naravnega izvora (a so seveda lahko tudi narejeni v laboratoriju) in v bistvu obstajata samo dva – cinkov oksid in titanov dioksid. Kemični (ali organski – ja vem, da poimenovanje nima smisla, ampak s kemičnega stališča je pač tako) filtri so pa laboratorijsko narejene spojine in jih imajmo celo kopico – znanstveniki se namreč ves čas trudijo razvijati nove, manj dražeče in bolj varne. Med najbolj pogostimi so npr. Octocrylene, Avobenzone, Oxybenzone, Octinoxate ipd.

Katere torej izbrati? To je čisto odvisno od vaše kože in potreb.

Jaz sem bila pri tem zelo pristranska, saj mi je večina formulacij s kemičnimi filtri povzročila dermatitis, kar se je pa v zadnjem času z modernimi formulacijami zelo spremenilo. Včasih sem bila absolutno pristaš mineralnih, sedaj pa sem celo bolj “team kemični”. Pa ne bom dolgovezila, spodaj kar  seznam prednosti in slabosti za obe vrsti:

Seznam je kar uravnotežen v plusih in minusih, a poglejmo nekatere stvari podrobneje:

Mineralni filtri so ustreznejši za občutljivo kožo, vendar tudi če niste nežne mimozice, lahko občutite nelagodje in draženje pri nekaterih vrstah kemičnih filtrov. Draženje lahko vpliva na kožo in oči.

Možna povezava med kemični filtri in poslabšanjem hiperpigmentacij je lahko resnična. Čeprav to ni dokazano dejstvo, se da najti kar nekaj pričevanj, ki kažejo v to smer. Kjer je dim je običajno tudi ogenj in ker je previdnost mati modrosti, je smiselno to upoštevati, posebno vsi, ki imate izstopajoče težave s hiperpigmentacijami.

Seveda ne gre nujno za direktno posledico kemičnih filtrov, lahko se odgovor za ta pojav skriva v teksturi izdelkov, ki jih vsebujejo. Te so običajno lažje in ponujajo manjšo »fizično pokritost« kot mineralni, ki so gostejši in jih zato lažje enakomerno nanesemo, zaradi teksture pa naredijo še kompaktnejšo zaščitno plast na koži. Izdelki s kemičnimi filtri so sicer zato neprimerno bolj elegantni in prijetni za uporabo, ampak v tem primeru je lahko to tudi pomembna pomanjkljivost, saj lahka tekstura lahko vodi v površen in neenakomeren nanos, prav tako pa ne ponuja tako kompaktnega »fizičnega« ščita. Lažje formulacije je tudi je lažje obrisati in od-znojiti, vse to pa vpliva na znatno zmanjšano zaščito pred UV žarki in posledično povzroči nepričakovane poškodbe kože.

Včasih je lahko kompaktna tekstura kakor vidimo prednost, ampak pri vsakodnevni uporabi je to precej velik minus. Težje teksture in bela sled so veliko krat zaščitni znak mineralnih krem. To so preprosto lastnosti titanovega dioksida in cinkovega oksida, ki jih je težko povsem izničiti. Proizvajalci se na tem področju močno trudijo, zato nenehno dobivamo nove in boljše formulacije, vendar je iskanje elegantne in lahke mineralne zaščitne kreme, ki ne maši por, prava misija! Večina vsebuje tudi silikone, ker omogočajo bolj enostavno nanašanje, in čeprav so neupravičeno demonizirani, lahko povzročajo težave pri nekaterih posameznikih.

Ta ne-elegantnost mineralnih krem je res velik minus, ampak tudi potencialno draženje ni veselica. Na koncu pa moramo seveda sami pretehtati pluse in minuse.

So sončne kreme škodljive?

Smiselno se je najprej vprašati – za koga?

Ker na tem svetu nismo samo mi in naše kožne preglavice je to zelo pomembno vprašanje. Če govorim o okolju in vodnem ekosistemu, je vse skupaj nekoliko nejasno. Nekateri vehementno trdijo, da zaščitne kreme lahko resno škodujejo vodnemu ekosistemu, na drugi strani pa vseeno pomembno zeva pomanjkanje dokazov za take trditve. Kakor jaz vedno pravim pa neobstoj dokazov ne pomeni neobstoj dejstev. Bodite malce pozorni na to, katero sončno kremo boste izbrali za vaše počitnice ob vodi. Za ta namen poiščite kreme na katerih je posebej navedeno, da so varne za vodne ekosisteme. Brez skrbi, opcije so, samo vzamite si čas in naredite domačo nalogo.

Moja bivša favoritka za “morsko” telo: Biobaza Mineral Sunscreen Lotion, brez nano delcev in kljub temu precej prijetna za uporabo! Sedaj mi je ljubša Madara Sun 30 od mineralnih.

Če se pa skoncentriramo še na našo dobrobit (ali rit), odgovor ni črno-bel. Obstajajo študije, ki potrjujejo, da kemični filtri vstopajo v krvni obtok in lahko sistemsko povzročajo zdravstvene težave, predvsem je govora o endokrinoloških. Tega seveda ne gre jemati zlahka, ampak tudi tukaj je potrebno uporabiti zdravo pamet preden se predamo paniki, izločimo vse zaščitne kreme in se prepustimo na milost in nemilost UV sevanju. Te študije so bile izvedene z velikimi količinami in zelo pogostimi reaplikacijami krem za zaščito pred soncem na celotni površini telesa v strnjenem časovnem obdobju. Realno gledano, to niso resnične življenjske okoliščine, zato lahko sklepamo, da smo varni, dokler se ne bomo kopali v kemičnih filtrih. Sicer sem mnenja, da tudi če se tista dva tedna na počitnicah malo »flocamo« po celem telesu s kemičnimi filtri, nam ne bo hudega in če se zaradi praktičnih razlogov odločimo za uporabo kemičnih filtrov na obrazu, nam tako majhna količina sistemsko ne bo povzročala preglavic. Ne pozabite tudi na možnosti “mehanske” zaščite (pokrivala, slamniki, lahka prekrivna oblačila), če želite zmanjšati količine nanosov zaščitnih krem. 

Kar se tiče nanodelcev v mineralnih kremah in njihovega prehajanja v naš krvni obtok je tukaj po mojem mnenju veliko več ustrahovanja kot znanstvenih dokazov. V resnici je kar nekaj raziskav, ki potrjujejo, da so nanodelci varni za uporabo, saj ne prehajajo zdrave kožne bariere (ostanejo na površini). .

Bottom line? Maligni melanom je veliko nevarnejši in smrtonosnejši kot zaščitne kreme. #staysafe

Ciao, Tika

Dodaj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen

Zapri meni